Na dan rojstva našega velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna smo v pridušeni ambientalni svetlobi Trdinove čitalnice prisluhnili eksistencialni pesniški presežnosti še enega velikana slovenske poezije, Tomaža Šalamuna. Magično moč njegove poezije so pred nas v izjemni interpretaciji in avtorski glasbi razgrnili trije izjemni ustvarjalci: vsestranska umetnica Maja Gal Štromar in izjemna glasbenika Jasna Žitnik in Andrej Marinčič. Sprehod čez Šalamunove glasbene, intergalaktične in medjezikovne pokrajine, kot so avtorji podnaslovili svoj magični dogodek, je v naše telo vnašal svež zrak v katerem zadiši heraklitski čas, zmerom je tisto kar je, pa vendarle kar naprej drugo. To je tista poezija, ki se nikoli ne more nakopičiti v enem samem izkustvenem zajetju bralca, poslušalca ampak je vsakič lahko razumljena malo drugače, zato je takšen magični večer nedvomno vredno ponoviti še kdaj, morda na Novomeških poletnih večerih 2019.
Tomaž Šalamun je poet svetovnih razsežij, njegova poezija je kot živo utripajoče srce, ki pred nas bralce, poslušalce, razgrinja odprtost biti, ki je ni mogoče razumeti kot ustvarjalčevo subjektivno spoznanje, ampak pripada tudi nam, nas odločno potiska v razmislek in pogled vase, nas nagovarja k lepoti, ki jo potrebujemo v tem temačnem svetu. Če povzamem razmišljanje Mance Košir, ki je zapisala Teme ne odpravlja tarnanje, kritiziranje, preklinjanje, samo Svetloba ima moč razsvetlitve. Ko nas oplazi, se pogled spremeni. Vidimo drugače. Postanemo pogumni. Želimo leteti. Svooobooodaa, kriči naše srce in prestrašena sklenjena naročja se razširijo v objem, ki nima meja. Postanemo povsod doma. Kot je bil, je in bo Doma veliki Tomaž Šalamun! Večer, ki ga je s svojimi vini oplemenitila Hiša vin Pečarič iz Čuril pri Metliki smo posvetili naši ustanovni članici in izjemni novomeški kulturnici Staši Vovk. Lepše decembrskega prazničnega meseca res ne bi mogli začeti!